Pri varjenju ni vedno najpomembnejša hitrost. Prav zato se številni varilci odločajo za TIG varilni aparat. Pri tankih kovinskih delih, zahtevnih oblikah in izdelkih, pri katerih mora biti spoj tudi na pogled brezhiben, pride do izraza natančnost. Z ustrezno opremo lahko izdelajo čiste in čvrste spoje, pri katerih je mogoče zelo dobro nadzorovati potek dela. Dober TIG varilni aparat omogoča varjenje različnih kovin, od običajnega in nerjavnega jekla do aluminija. Prav tako tudi bakra ter posebnih zlitin. Uporablja se v delavnicah, proizvodnji in pri izdelavi zahtevnejših kovinskih konstrukcij. Primeren je tudi za popravila manjših predmetov, pri katerih bi bilo z manj natančno metodo težje doseči želeni rezultat.
Kako poteka TIG varjenje?
Pri tem postopku električni oblok nastane med obdelovancem in netaljivo volframovo elektrodo. Območje varjenja je zaščiteno z inertnim plinom, najpogosteje argonom. Plin preprečuje stik vroče kovine z zrakom in s tem zmanjšuje možnost oksidacije ter drugih neželenih sprememb na spoju. Dodajanje varilnega materiala ni vedno potrebno. Če oblika in debelina materiala to dopuščata, lahko varilec spoji kovinska dela brez dodatne žice. Pri drugih opravilih pa uporablja dodajni material, ki ga med varjenjem dovaja ločeno od gorilnika. Takšno delo zahteva dobro koordinacijo. Varilec z eno roko vodi gorilnik, z drugo pa po potrebi dodaja material. Zato je za kakovosten rezultat potrebnih nekaj izkušenj in mirna roka. TIG varjenje je pogosto počasnejše od nekaterih drugih postopkov, vendar omogoča zelo dober nadzor nad zvarom.
Za katere materiale je primeren TIG varilni aparat?
Uporabnost te opreme je precej široka. Z ustrezno nastavitvijo in primerno elektrodo lahko varite jeklo, nerjavno jeklo, aluminij, magnezij, baker, bron ter različne nikljeve in druge kovinske zlitine. Pri tem je treba upoštevati, da se nastavitve in način dela razlikujejo glede na material. TIG postopek najdete pri izdelavi kovinskih okvirjev, delov strojev, cevi, ohišij in številnih drugih izdelkov. Uporaben je tudi pri tanjših pločevinah, kjer je treba paziti, da zaradi previsoke temperature ne pride do preboja ali deformacije. Pri zahtevnejših izdelkih se uporablja v avtomobilski, letalski in drugih industrijskih panogah.